Agata Stare, po domače Spodčeva Anica, z Žlana je bila prva slovenska smučarska skakalka. Dobro je vedela, da so jo sprva hodili fantje gledat le zato, da bi ji videli pod krilo: »A kaj bi lahko videli? Res mi je veter dvignil krilo, a spodaj nisem nosila kakšnega svilenega perila, ampak dolge, tople pumparice in seveda pletene nogavice. To seveda ni bilo nič takega, da bi prav dolgo zijali, zato jih je tudi smeh kmalu minil! Vse bolj so jih pričeli zanimati moji dosežki. Vsi niso znali tako dobro skočiti.« Že pri petnajstih letih je najbolj domišljavim vaškim fantom želela dokazati, da je ženska lahko boljša od njih. Leta 1931 je v krilu na smučeh, ki jih je izdelal Jernejev Jaka iz Bohinjske Bistrice, brez padca skočila 25 metrov: »Fantje so se smejali, na koncu pa so mi le odkrito priznali, da sem bila pogumna. Petindvajset metrov so mi namerili. Le koliko bi me šele neslo, če bi bila napravljena v hlače.« Nekateri so mislili, da je to svetovni ženski rekord. Toda Norvežanke so v skokih tekmovale precej prej, tudi skakale so dlje, vendar so jim moški kolegi prepovedali nastopati na tekmovanjih.
Leta 1934 je Anica na Hanssenovi skakalnici brez padca skočila 26 metrov. V číklji.
PRVA SKAKALKA NA SMUČEH
Smučarski skoki so skozi 20. leta 20. stoletja ostajali obrobna smučarska disciplina, omembe vrednih mednarodnih uspehov ni bilo. Po polomu na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924 se je Jugoslovanska zimsko-športna zveza (JZŠZ) odločila, da je k razvoju smučarskih skokov potrebno pristopiti načrtno in strokovno. K sodelovanju so povabili priznanega norveškega smučarskega strokovnjaka Thorleifa Tunolda Hanssena. Njegovo znanje o smučarskih skokih so s pridom uporabili pri gradnji 50-metrske skakalnice na Poljah leta 1929. Prvo mednarodno tekmovanje na novi skakalnici je potekalo leta 1931, seveda so bili tekmovalci le moški. In ena ženska, Spodčeva Anica.
Informacije: Anja Poštrak, mag. Barbara Kalan / Gorenjski muzej
Fotografiji: Gorenjski muzej
