Ko govorimo o Rozi Ledinek, ne moremo mimo Jana Strgarja in čebelarstva v Bohinju. Njeno poznanstvo in prijateljstvo z Janom Strgarjem sega v čas prve svetovne vojne. Strgar je bil mobiliziran že leta 1914, a je zaradi prirojene naglušnosti najprej delal v vojaški pisarni, v letih 1917 in 1918 pa je bil čebelarski učitelj za vojne invalide na Deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, kjer se je spoznal z Rozo Ledinek. Ko se je upokojila, jo je povabil v Bohinj. Pri njem se je zaposlila kot tajnica, v veliko pomoč mu je bila pri vodenju administracije.
Z začetkom druge svetovne vojne so se za čebelarstvo v Bohinju začeli težki časi. Vojni čas je še posebno prizadel Strgarjevo trgovino s čebelami, saj ga je omejitev prometa s čebelami prisilila v zadolževanje. Do še hujšega pretresa v njegovem življenju pa je prišlo leta 1943, ko so partizani Rozo Ledinek umorili zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem – slednje ni bilo nikoli dokazano. V povračilo so Nemci 13. maja 1943 sredi vasi Bitnje ustrelili devet talcev. Strgar je tako ostal brez osebe, ki ga je več kot 20 let spremljala na njegovi poslovni poti.
BI JANA STRGARJA BREZ ROZE LEDINEK POZNALI V TUJINI?
Roza Ledinek je bila zelo razgledana in izobražena ženska. Znala je osem tujih jezikov in je bila Strgarju v veliko pomoč pri navezovanju stikov s tujino. Pri svojem delu je bila zelo natančna in je skrbela za to, da Strgarja pri prodaji matic kupci niso ogoljufali.
Informacije: Anja Poštrak, mag. Barbara Kalan / Gorenjski muzej
Fotografiji: Gorenjski muzej
