Pred obeležitvijo 8. marca, dneva žena, s pomočjo Gorenjskega muzeja obujamo zgodbe in častimo pogumne, srčne, iznajdljive, delavne, podjetne, vztrajne in tudi trmaste Bohinjke, katerih dejanja so včasih težko predstavljiva za čas, v katerem so živele. Danes se nam bo pridružila Ivana Ceklin.
Ivana Ceklin iz Stare Fužine je najbolj poznana kot krivolovka. Izhajala je iz družine, kjer je bil krivolov tradicija. Kot majerica je delala na planinah Voje in Krstenica. Nekoč je na Krstenici v zanko ujela srnjaka in meso v dolino nesla v jerbasu na glavi. Srečala je lovca, ki jo je vprašal, kaj nosi. Ne da bi se zdrznila, mu je odgovorila, da jerebiko. In sta šla vsak svojo pot naprej.
Z ravbšicom je v težkih razmerah prve svetovne vojne reševala stisko in lakoto svoje ter sestrine družine. Prijavili so jo šele po drugi svetovni vojni, v zameno za preživljanje tedenskega zapora pa se je odkupila s sirom in klobasami, ki jih je imela v prtljagi.
KRIVOLOVKA
Krivolov je bil zakonsko prepovedan, a pogosto nujen za preživetje predvsem med in po obeh vojnah. Največkrat so lovili gamse, srne in ribe. V časih večje lakote se je zaradi krivolova tudi število divjadi močno znižalo. Le najbolj spretni in iznajdljivi so postali dobri ravbšici. Kadar ni bilo vojne, so večinoma ravbšicali z zankami. Izbirali so terene, ki so bili zaradi odmaknjenosti ali nevarnosti nedosegljivi čuvajem. Ravbšicale so tudi ženske, največkrat z zankami, navadno v planini, medtem ko so tam majarile. Lovski čuvaji so jim pogosto pogledali skozi prste.
Informacije: Anja Poštrak, mag. Barbara Kalan / Gorenjski muzej
Fotografiji: Bohinjski zbornik II, 2012, str. 103 / Gorenjski muzej
