Marija Gašperin iz Stare Fužine se je rodila v času prve svetovne vojne. Spominjala se je, da je prvič odšla na planino s stricem pri petih letih. Preden je nastopila samostojno majersko pot, se je dodobra seznanila s planinami. Prve samostojne poti v planino so jo navdajale s strahom, pozneje pa se je tako navadila, da brez planine ni več mogla. V največje veselje ji je bilo, če je bila živina zdrava in je vse potekalo po ustaljenem urniku. Najbolj si je zapomnila mlada leta, ko je bilo na planini še veliko majerjev in so hodili plesat tudi na druge planine. Majarila je na planini Laz, kjer so imeli v oskrbi krave več gospodarjev, sama je bila zadolžena za molžo trinajstih krav. S planinami je bila povezana štiri desetletja.
MAJERICA
Običajno so majarili člani domače družine – neporočena dekleta ali fantje, pa tudi starejši neporočeni strici in tete. Če takih ni bilo pri hiši, so bili majerico ali majerja primorani najeti. Majerica je navadno začela svoj poklic na planini pri štirinajstih ali petnajstih letih, učila se je od matere ali starejših majeric. V planino je zahajala več let zapored, dokler se ni poročila. Če se ni poročila, je bila lahko več desetletij zvesta majerskemu poklicu. Majerice so bile oblečene v krilo z modrcem, na katero so si okoli pasu privezale predpasnik. Nogavice so bile običajno rdeče barve, obute so bile v cokle. Veljalo je, da če hoče moški imeti pridno in odgovorno ženo, naj oženi majerico – bile so zelo iskane neveste.
Informacije: Anja Poštrak, mag. Barbara Kalan / Gorenjski muzej
Fotografiji: Gorenjski muzej
