V dolini je pravo pomladno vzdušje, ptički žvrgolijo, trava zeleni, hribe pa še vedno krasi bela odeja. Skupaj z Luko, Matevžem in Lovrencem posedam na vrtu Hotela Bohinj. Prenova hotela prihaja h koncu, nam pa pogled uhaja na naš očak Triglav, na čigar smo kot prvi pristopili leta 1778. Oh, kakšen razgled na ta, za nas Slovence, tako simboličen vrh! Dolgo je že tega kar smo kot prvi stal tam gor, takrat je bilo marsikaj drugače – slabše, boljše? Težko je reči, a upam, da vse le ne bo šlo v pozabo.

V Hotelu Bohinj si želimo ponudit tisti pravi utrip kraja, izbor lokalnih dobrot, domač ambient in edinstvena doživetja, pri tem pa Bohn, ohranit takšnega kot je.

Na dogajanje pri nas vsekakor lahko računaš. Kulinarična doživetja bodo, glasbeni večeri tudi, tisti, ki ob dobrih ritmih ne zdržite pri miru pa tudi pridete na svoj račun, no, ko bo to, spet možno. Skupaj se bomo naučil pripravit štruklje in naštrikat žoče. Pozim, ko zna bit v Bohinju orng mraz, se bomo pa ob ognju grel in pripovedoval zgodbe iz starih časov. Na vrtu bomo užival v razgledih na osvojene vrhove, v SPA-ju pa nas čaka doza razvajanja; masažni bazen s pogledom na hribe, potenje v savnah -nekaj ti obljubim, ko bo prišla zima te tam zagotov ne bo zeblo!

Kaj vse imamo še za bregom pa naslednjič …

Srčni mož Štefan